Literatura o Rogaški Slatini

Literatura o Rogaški Slatini

Turistični vodnik

Rogaška Slatina in okolica

Konec maja 2011 je izšel novi turistični vodnik Rogaška Slatina in okolica, kateri bo služil za promocijo turistične destinacije Rogaška Slatina, kakor tudi za namene informiranja obiskovalcev Rogaške Slatine o našem turističnem kraju.

V vodniku je predstavljena celovita turistična ponudba Rogaške Slatine z okolico, z navedbo naravnih in kulturnih znamenitosti, namigi za potep, predstavitev gastronomske ponudbe, tematske poti za odkrivanje kraja in okolice, kulturni utrip in navedba pomembnih informacij za naše goste in obiskovalcev.

Turistični vodnik Rogaška Slatina in okolica je izdan v okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (4. os PRP RS) LEADER in je sofinanciran s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Prijavitelj projekta je Občina Rogaška Slatina, partner v projektu je Javni zavod turizem Rogaška Slatina.

Turistični vodnik je na voljo na Turistično-informativnem centru (TIC) Rogaška Slatina in informacijskih mestih širšega območja (TIC-i) ter drugih informacijskih točkah (ponudniki namestitev, itd.) našega območja.

Turistični vodnik: Rogaška Slatina in okolica

Turistični vodnik: Rogaška Slatina in okolica

Knjiga - monografija

Rogaška Slatina, Mesto vode, stekla in vina

Občina Rogaška Slatina je dobila novo monografijo po šestindvajsetih letih. Že naslov monografije Rogaška Slatina, mesto vode, stekla in vina odkriva vsebinski koncept knjige, ki daje sicer prednost sodobnemu razvoju občine. Gre za obdobje samostojne Slovenije oziroma za čas, ko je postala Rogaška Slatina samostojna občina. Prav za to poldrugo desetletje je značilna nova razvojna mladost občine. Zato želi knjiga premišljeno povezati nekdanji dvorski blišč in evropsko slavo Rogaške Slatine z razvojnimi dosežki v urejanju infrastrukture, v razvoju turizma, kulture, šolstva, zdravstva, sociale, podjetništva in posebej okolja, kar postavlja Rogaško Slatino kot najstarejši zdraviliški slovenski kraj na turističnih zemljevidih vse bolj iskanih destinacij. Spreminja se kakovost življenja v občini. Ob zdravilnih vrelcih in vrhunski zdravstveni storitvi turistično ponudbo bogatijo turistične kmetije, kolesarske steze, hotelske zmogljivosti visokih kategorij, izvrstna vina, skrb za hortikulturno ureditev občine, še posebej pa tankočutnost za ljudi s posebnimi potrebami.

Čeprav monografija Rogaška Slatina, mesto vode, stekla in vina postavlja v ospredje sodobnost, je zelo prepričljiv tudi pogled v preteklost. V zgodovinskem delu monografija dokumentirano pripoveduje, da je Evropa že v 17. stoletju z obsežnimi znanstvenimi razpravami in z najboljšimi priporočili vabila evropske petičneže v Karlove vare južnih alpskih dežel, to je v Rogaško Slatino. Prihodnje leto bo 330 let od prvih strokovnih spisov dunajskega dvornega zdravnika o zdravilnih vrelcih Rogaške Slatine. Prav tako pa bo 325 let od tiska znamenite študije o rogaških vrelcih. Po parkih Rogaške Slatine so se namreč pred več kot sto leti sprehajale najbolj cenjene kronane glave Evrope in o tem je nemalo zgodb.

In v letu 2009? Rogaška Slatina, to kaže monografija, doživlja razvojno rast, ki ne prede le legende o nekdanjem blišču, pač pa kaže na bogastvo življenja in na moč sinergije vseh, ki se zavedajo potencialov občine in njenega razvoja kot privlačne turistične destinacije.

Monografijo je v nakladi 1.200 izvodov, v slovensko-angleški verziji, izdal Javni zavod Turizem Rogaška Slatina na pobudo občine Rogaška Slatina in v sodelovanju z več partnerji - podjetji v občini. Avtorja teksta sta Danilo Utenkar in dr. Dušan Mlacović, fotografije so delo Jure Kravanje, oblikovalka je Meta Vehovar Piano, producent pa Fit media.


Monografija je po ceni 33 EUR naprodaj v Javnem zavodu Turizem Rogaška Slatina, Zdraviliški trg 1, 3250 Rogaška Slatina.

Kontakt:
T: 03/ 5814-414
F: 03/ 819-01-54
E: tic.rogaska@siol.net

Knjiga: Rogaška Slatina - Mesto vode, stekla in vina

Knjiga Rogaška Slatina

Sprehod skozi čas, njene zgradbe in parki

Konec leta 2004 je izšla o Rogaški Slatini nova knjiga, ki jo je po dolgoletnem spremljanju razvoja Rogaške Slatine napisal arhitekt in konzervator Franc Vardjan. Gre za bogato ilustrirano knjigo, ki zajema 115 strani in nosi naslov:

Zgodovinar mag. Dušan Mlacovič je v spremni besedi o knjigi med ostalim zapisal tudi sledeče:

Pričujoči vodnik izpod peresa Franca Vardjana, arhitekta, konzervatorja in intelektualca, je najbolj smiseln način, kako po novem pisati vodnik po tem kraju. Vardjanovo delo se ne trudi zapolnjevati vrzeli. Namesto tega raje sistematično in pronicljivo predstavi tiste aspekte zdravilišča v Rogaški Slatini kot družbenega fenomena, ki jih avtor najbolj obvlada, tj. zdraviliško arhitekturo, urbanizem in krajino. Zastavljeno je kot pregled njihovih elementov umeščenih v družbeni kontekst. Vodnik je urejeno, sistematično in pregledno delo, z zavidljivo pronicljivostjo in v jasnem, nestrokovnjaku razumljivem jeziku.

Knjiga: Rogaška Slatina - Sprehod skozi čas

Knjižica

Ulice in trgi Rogaške Slatine - razlaga imen

22. julija 2005 je izšla knjižica z naslovom ULICE IN TRGI ROGAŠKE SLATINE, ki sta jo izdala Zbirka Lipnik in Občina Rogaška Slatina. Avtor knjižice je dr. Jože Lipnik. V knjižici, ki šteje 116 strani, najdemo razlago imen vseh ulic in trgov naselja Rogaška Slatina. Poleg opisov imen so v knjižici tudi razpoznavne barvne fotografije z območij ulic in trgov ter karta ulic v večjem formatu.

V spremni besedi o knjigi je njen avtor dr. Jože Lipnik zapisal:

Po drugi svetovni vojni se je Rogaška Slatina širila iz svojega zdraviliškega središča v tri doline in na okoliške griče. Dobivala je podobo mesta. Proti koncu 20. stoletja so geodeti in politiki kraj spremenili v mesto in mu določili zunanje meje. Tako je Rogaška Slatina prekrila nekatere vasi in jih vsrkala vase. Po več kot desetletnem prizadevanju Rogaška Slatina še nima uradnega priznanja, da je mesto.

Mesto se je razdelilo na ulice, ceste in trg. Po prvi ureditvi in po dopolnjeni preureditvi ima mesto sedaj 55 ulic, cest in trgov. Ob mrežnem zemljevidu, ki ga je leta 2004 izdala Občina Rogaška Slatina je preglednost kraja zelo dobra.

Ljudem pogosto ni znano, kaj pomeni ime njihove ulice. Zato smo se odločili izdelati knjižico z razlago pomenov. Zahtevno delo z iskanjem izvorov morda ni vedno rodilo pravih ali dovolj podrobnih odgovorov. Zato je na koncu knjižice dodan seznam literature, v kateri se da najti podrobnejše in obširnejše informacije.

Vsako mesto ima ulice, ki so usmerjene proti oddaljenim ciljem - mestom, pokrajinam, goram, objektom. Tako ima Ljubljana npr. Celovško, Dunajsko, Tržaško, Dolenjsko cesto, Maribor ima Ljubljansko, Celjsko, Ptujsko cesto, Celje ima Ljubljansko in Mariborsko cesto pa Cesto na grad. Tudi Rogaška Slatina ima precej takih ulic: Brestovška cesta, Celjska cesta, Cesta na Bellevue, Cesta na Boč, Cesta pod Bellevuejem, Sotelska cesta. Večina ulic je poimenovana po znanih ljudeh iz preteklosti, nekatera imena sporočajo značilnosti svoje lege, nekatera imena so po starih zaselkih, ki sedaj spadajo v mesto.

V upanju, da bo vsakdo našel v knjižici tisto, kar ga zanima, dajemo publikacijo v javnost.

Rogaška Slatina, 2005
Jože Lipnik

Knjižica: Ulice in trgi Rogaške Slatine - razlaga imen

Znanstvena monografija

Rogaška Slatina pod kljukastim križem

Daniel Siter, Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945

Domačin, zgodovinar, doktorski kandidat in raziskovalec na Alma Mater Europaea – ISH ter zunanji sodelavec in raziskovalec na Mednarodnem raziskovalnem centru druge svetovne vojne Maribor je v letu 2021 pri fakultetni založbi AMEU – ISH izdal prvo znanstveno monografijo o nacistični okupaciji zdraviliške občine Rogaška Slatina ter represivnem in uničujočem delovanju lokalne okupatorjeve oblasti. Izdaja simbolno sovpada z jubilejno osemdeseto obletnico od vdora Hitlerjeve vojske v Rogaško Slatino in njene zasedbe. 11. aprila 1941 je namreč nacistični kljukasti križ zaplapolal z Zdraviliškega doma, kar je naznanjalo uverturo v nekaj več kot štiriletno zasedbo. Marca 2023 je avtor pri isti založbi zaradi velikega javnega zanimanja, povpraševanja, medijske publicitete (v največjih slovenskih medijih) in tozadevnega poročanja, pozitivnih recenzijskih ocen in splošnega naklonjenega odziva javnosti po razprodani prvi izdaji in ponatisu izdal še drugo – dopolnjeno, spremenjeno in razširjeno – izdajo. Slednja k bogatemu številu tematskih sklopov dodaja nekatere vizualne, vsebinske, oblikovne in grafične spremembe, novosti in izboljšave. Vizualna notranjost knjige je obogatena z več kot 180 enotami redkega slikovnega gradiva. Avtor z drugo izdajo bralcem še nazorneje razpira najmračnejše poglavje v večstoletni zgodovini domačega kraja. Prikazane so pretresljive zgodbe ljudi – podvrženih raznarodovanju, ponemčevanju, terorju, zaplembam, rasnim pregledom, deportacijam v koncentracijska taborišča, prisilnim izselitvam in mobilizaciji, pomorom in drugim nepopravljivim grozotam.

Uporabljena je celostna, sistematična, poglobljena, temeljita in vsebinsko zaokrožena zgodovinopisna analiza turbulentnega časa okupacije Hitlerjevega najjužnejšega zdraviliškega mesta z neposredno lego ob južni meji »tisočletnega« Tretjega rajha. Nekdanje banovinsko zdravilišče v Kraljevini Jugoslaviji, v letih 1941–1945 okupacijska občina Rogaška Slatina pod županskim vodstvom folksdojčerskega zločinca Herberta Migliča, je imelo v primerjavi z drugimi okupiranimi kraji na Spodnjem Štajerskem specifično zgodbo s pomembnimi razlikovanji. Kljub mikrozgodovinskemu značaju raziskava in knjiga močno presegata lokalne okvire. Pomen proučevanega prostora je bil veliko širši in pogostoma celo ključen za delovanje Spodnje Štajerske, kjer je zdravilišče kot pomembna obmejna postojanka Tretjega rajha pridobilo izrazito varovalno vlogo. O tem pričajo vojni prilagojeni zdraviliški turizem, steklarska dejavnost, namestitvene kapacitete, tabor za nemške otroke z bombno ogroženih ali uničenih urbanih območij, vadbeno taborišče Hitlerjeve mladine za predvojaško usposabljanje in nacistično svetovnonazorsko indoktrinacijo otrok in mladine, kazensko delovno taborišče, poveljniška grupna šola za vojaškopolitično usposabljanje in izobraževanje vodstvenega kadra Wehrmannschafta, lega ob nemško-hrvaški državni meji, sedeži raznarodovalno-ponemčevalnih organizacij in zvez, administrativni oblastni aparat, vzvodi policijske, gestapovske in carinske oblasti ter gradbeni, utrjevalni in poveljniški štabi.

V slovenskem zgodovinopisju predstavlja pionirsko znanstveno delo ter najpomembnejšo in najobsežnejšo temeljno referenčno literaturo o nacistični zasedbi Rogaške Slatine ter tukajšnjem raznarodovalnem, ponemčevalnem in genocidnem delovanju okupatorjeve oblasti v vojnih letih 1941–1945. Zajema ogromni nabor doslej še nepoznanih in nepredstavljenih tematskih plati, poglavij, vidikov in daljnosežnih (tudi povojnih) posledic. Znanstveno-metodološko ogrodje sestavlja izjemni nabor primarnih (doslej še neodkritih in javno neobjavljenih) zgodovinskih virov. Raziskava temelji na večletnem minucioznem arhivskem raziskovanju doma in v tujini ter drugih primarnih virih (šolskih kronikah, matičnih knjigah, mikrofilmih, časopisnem in drugem tisku, občutljivi osebni dokumentaciji žrtev okupatorjevega nasilja in ostalih zasebnih zbirkah ter pridobljenih ustnih virih oz. spominskih pričevanj s pomočjo izvajanja obsežnih intervjujev s takrat še živečimi pričami). Izvirni študiji je dodano terensko raziskovalno delo in uporaba LIDAR tehnologije.    

Zanjo je v letu 2022 od Občinskega sveta Občine Rogaška Slatina in predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja prejel uradno priznanje občine Rogaška Slatina. Monografijo je predstavljal v najpomembnejših slovenskih institucijah. Spremno besedo k drugi izdaji je dodal direktor MNZC dr. Tonček Kregar, znanstveni recenziji sta spisala ddr. Igor Grdina in dr. Mojca Šorn, uredniški predgovor je pripravil odgovorni urednik založbe AMEU – ISH (kjer sta izšli obe izdaji) dr. Gašper Pirc.

Cena znaša 29,99 €. Izvod lahko pridobite: 

- pri avtorju (z vključenim avtorjevim podpisom in osebnim posvetilom): Daniel Siter (daniel.siter@almamater.si ali preko telefona 040 735 982)

- v Rogaški Slatini v: Aninem dvoru (Cvetlični hrib 1A; T: +386 (0)3 620 26 51; anin.dvor@turizem-rogaska.si) in Javnem zavodu za turizem in kulturo Rogaška Slatina (Zdraviliški trg 1, T: 03/ 5814-414, tic.rogaska@siol.net / info@turizem-rogaska.si) ter poslovalnici DZS Knjigarna in papirnica (Kidričeva ulica 13; (03) 819 29 41; martina.pretnar@dzs.si)