Kolesarske steze

Kolesarske steze

O kolesarskih stezah v občini

Kolesarske povezave se glede na povezovalni pomen v prostoru delijo na daljinske, glavne, regionalne in lokalne, kar je podano v Pravilniku o kolesarskih povezavah (Uradni list RS, št. 29/18).

Skladno s tem odlokom skozi področje občine Rogaška Slatina potekata dve državni kolesarski povezavi:

  • Daljinska kolesarska povezava D8 Dobrovnik - Murska Sobota – Ptuj - Rogaška Slatina –Podčetrtek – Brežice – Novo mesto – Črnomelj - Metlika (Zdraviliščna kolesarska pot)
  • Glavna kolesarska povezava G15: Ptuj – Gruškovje


V skladu z državnimi izhodišči se v občini Rogaška Slatina izgrajuje omrežje daljinskih, glavnih in regionalnih kolesarskih povezav. Na to omrežje bodo navezane tudi kolesarske steze, ki potekajo ali bodo potekale v samem mestu. Kjer je možno, so za kolesarske poti izkoriščene že obstoječe prometnice. Njihova izgradnja pa je predvidena tudi na določenih odsekih glavne mestne ceste, kjer jih še ni ter ob rekonstrukciji posameznih ostalih cestnih odsekov.

Kolesarske steze v Rogaški Slatini

Pri gradnji kolesarskih stez v Rogaški Slatini gre tako za večletni projekt v sodelovanju med Občino Rogaška Slatina in Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI). V preteklih letih smo na ta način uspeli vzpostaviti kolesarsko povezavo med zunanjo obvoznico v Tekačevem in križiščem na Takalcah, v letu 2015 pa je bila zaključena še izgradnja kolesarske steze proti mejnemu prehodu Rajnkovec in naprej ob Vonarski cesti do Občine Podčetrtek (t.i. Kolesarska steza Vonarja).

Kolesarska steza Vonarja predstavlja dodatno vrednost za kolesarjenje, saj povezuje dve občini in dva zdraviliška mesta, Rogaško Slatino in Podčetrtek. Dolžina odseka v Občini Rogaška Slatina znaša 5,4 km, kolesarska steza pa poteka kot dvosmerna kolesarska steza širine 2,25 m, ki ima ob vsaki strani še bermo širine 0,25 m in je od ceste ločena z zelenim pasom.

V naslednjih letih se skupaj z Direkcijo RS za infrastrukturo načrtuje še vzpostavitev kolesarskih povezav proti sosednjim občinam (Šmarje, Poljčane, Rogatec in Majšperk), za katere so v izdelavi idejni projekti, ki podajajo tehnične rešitve za posamezne odseke.

Vzpostavitev avtomatiziranega kolesarskega sistema za samopostrežno izposojo koles v okviru projekta »Trajnostno mobilno Obsotelje.«

letu 2018 je Občina Rogaška Slatina vzpostavila sistem avtomatiziranega kolesarskega sistema za samopostrežno izposojo koles na 3 (treh) postajah.

Sistemi za avtomatizirano izposojo koles (angl. Bike Sharing) so sestavljeni iz mreže tehnično naprednih postaj in prirejenih koles in omogočajo uporabnikom izposojo, uporabo koles in vračilo na katerikoli poljubni postaji znotraj sistema. Sistem omogoča, da se zagotovi optimalna mreža in celovita storitev izposoje koles.

Na vsaki postaji je na voljo 7 koles, od teh sta 2 na električni pogon.

Evropski projekt BYPAD

Dne 18.6.2010 je Občina Rogaška Slatina, za uspešno implementacijo orodja namenjenega izboljšanju kakovosti kolesarske politike na lokalni ravni, prejela evropski certifikat BYPAD. Certifikat je občini izročila Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru, ki je nacionalni koordinator evropskega projekta BYPAD PLATFORM.

Občina Rogaška Slatina se je tako pridružila več kot 80-tim mestom (in občinam) iz 21-tih evropskih držav, ki so že prejela certifikat in uporabljajo orodje Bypad. V Sloveniji so k implementaciji tega orodja pristopile še občine: Brežice, Domžale, Škofja Loka, MO Kranj, MO Maribor in MO Murska Sobota.

Bypad je angleška kratica za Bicycle Policy Audit, kar pomeni pregled oz. revizijo kolesarske politike. Orodje Bypad je nastalo po izkušnjah kolesarsko razvitih evropskih mest, kjer se skušajo v gospodarstvu že uveljavljeni postopki upravljanja kakovosti (kot je npr. ISO) prenesti tudi na področje kolesarstva. Občine lahko s pomočjo tega orodja natančno ovrednotijo lastno kolesarsko politiko in jo nato v skladu s postavljenimi cilji postopoma izboljšujejo.

Občina Rogaška Slatina je na štiristopenjski lestvici za vrednotenje kakovosti kolesarske politike Bypad, dosegla 3. razvojno stopnjo. To je glede na trende prometne politike in splošno stanje prometne infrastrukture v državi zelo spodbuden rezultat. Občina že vrsto let načrtno razvija kolesarsko infrastrukturo in lahko ob nadaljnjem skladnem izvajanju vseh naštetih ukrepov za izboljšanje kolesarskega prometa v relativno kratkem času, dveh do treh let, doseže tudi najvišjo 4. razvojno stopnjo kolesarske politike Bypad. 

certifikat BYPAD