Eden od pomembnejših projektov za razvoj turizma v Rogaški Slatini bo izgradnja nadhoda preko glavne ceste skozi mesto, ki ga bodo zgradili s parkirišča pri Restavraciji Sonce do vznožja Tržaškega hriba. Izvedba projekta je zanimiva tudi zaradi tega, ker bo Občina Rogaška Slatina od Eko sklada pridobila skoraj vsa finančna sredstva za izvedbo projekta. V nadaljevanju objavljamo nekaj najpomembnejših dejstev o tem projektu.

Pogled nazaj

Leta 1989 se je glavna cesta skozi Rogaško Slatino prestavila ob železniško progo, na relaciji od tedanjega Elektra do Restavracije Bohor je bila zgrajena nova cesta v dolžini 1.300 metrov. Prestavitev ceste stran od območja zdraviliških dejavnosti je v delu javnosti sprva naletela na neodobravanje, a se je v prihodnosti potrdila kot dobra – na opuščenem delu trase je bila zgrajena promenada, ki danes funkcionira kot podaljšek Zdraviliškega parka. Nova trasa glavne ceste pa se je kot malce manj ugodna rešitev izkazala za tiste občane, ki so ostali 'onstran' tako imenovane notranje obvoznice, saj ni več storitve v središču mesta, do katere bi ti občani lahko dostopali brez prečkanja najbolj obremenjene ceste v Rogaški Slatini.

V letih 1998 in 2004 je na isti relaciji sledila izgradnja kolesarskih stez, oba pasova kolesarske steze sta zaradi prostorskih omejitev in navezav na zdraviliško območje ob isti strani glavne ceste. Izvedba je ponovno manj ugodna za občane onstran notranje obvoznice, ki morajo ob priključevanju na kolesarsko omrežje Rogaške Slatine prečkati železniško progo in glavno cesto. Najbrž bi kdo pripomnil, da teh občanov ni veliko. Ob gozdovih Tržaškega hriba najbrž ne, ampak prometnica povezuje tudi naselja v zaledju, kot so Topole ali Velike Rodne.

Leta 2004 je ugasnilo Mizarstvo Rogaška Slatina. Občina je sledila ideji, naj se opuščeno območje nameni za razvoj turističnih dejavnosti, od leta 2013 je v prostorskih aktih opredeljeno kot površine za turizem. Z vidika prostora gre za 'otok' v izmeri cca 2,2 ha, ki brez prečkanja železniške proge in glavne ceste nima peš ali kolesarske povezave s preostalim turističnim območjem Rogaške Slatine. Torej ne s promenado ne z Zdraviliškim parkom.

Vselej so žive ideje za obuditev rekreativnih poti in razglednih točk na Tržaškem hribu. Ne le Tržaški hrib, tudi ostali deli občine proti jugozahodu so vredni pogostejšega obiska gostov in domačinov. A so velikokrat izpuščeni po krivici, spet zaradi železniške proge in ceste, ki sta občino z vidika trajnostne mobilnosti zarezali na dva neenakovredna dela.

To so izzivi, ki načrtovalce prostora zaposlujejo že vsaj od leta 1989, potreba po rešitvi se z večanjem prometa stopnjuje. Idejo o premoščanju barier z izgradnjo nadhoda je občina začela resneje preizkušati leta 2018.

Evropska sredstva?

Začetni obeti so bili slabi, predvsem zaradi potrebnih finančnih sredstev. Malo znana je odločitev Republike Slovenije iz leta 2014, da vseh 139 milijonov evrov iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), ki je namenjen uresničevanju ciljev trajnostnih urbanih strategij, v celoti nameni 11 mestnim občinam. Občina Rogaška Slatina je bila ena redkih, ki je odločevalce pozivala, naj se ob pripravi Partnerskega sporazuma med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014–2020 upošteva Strategija prostorskega razvoja Republike Slovenije, po kateri bi do sredstev lahko bilo upravičenih še 6 središč nacionalnega pomena in 15 središč regionalnega pomena. Med slednjimi je središče regionalnega pomena Šmarje pri Jelšah–Rogaška Slatina. A omejitev mehanizma CTN izključno na mestne občine je bila uveljavljena, kar pomeni, da Ljubljana, Maribor, Koper in ostale mestne občine v tem trenutku gradijo urbano infrastrukturo z evropskimi sredstvi, ki so bila dodeljena vnaprej. Brez konkretnih vsebin in brez konkurence. Vsa manjša urbana središča, kakršno je Rogaška Slatina, pa so ostala pred politično zaprtimi vrati mehanizma CTN.

Iskanje priložnosti

Zgodba o mehanizmu CTN ni nekaj, česar v občini Rogaška Slatina ne bi bili vajeni. Izvedljivost projektov ostaja odvisna od hitrega zaznavanja priložnosti, ki se tu in tam pojavijo na 'trgu' sredstev sofinanciranja. Tako je občina januarja 2019 prepoznala možnost sofinanciranja nadhoda preko 'javnega poziva za nepovratne finančne spodbude občinam za naložbe v izgradnjo kolesarske infrastrukture', ki ga je objavil Eko sklad. Kljub neformalnim namigom, da tudi ta sredstva (že spet) pritičejo večjim urbanim sredinam, je občina skoraj leto dni vztrajala v postopku. Celo v lokalnem okolju so bili izraženi dvomi v sposobnost, da lahko občina uspešno odgovori na vse izzive iz razpisne dokumentacije. A je uspelo, 10. decembra 2019 je bila prejeta dokončna odločba o dodelitvi pravice do nepovratne spodbude v višini 1.192.205 evrov. Gre za namenska sredstva, ki jih občina ne more trošiti za nobeno drugo potrebo, nameni jih lahko izključno za izgradnjo nadhoda. V kolikor te pravice Rogaška Slatina ne bi izkoristila, bi dodeljena sredstva končala v drugih slovenskih občinah. Zelo verjetno v kateri od tistih, kjer trenutno na veliko gradijo s sredstvi iz mehanizma CTN.

Po prejemu dokončne odločbe Eko sklada v decembru 2019 so sledili formalni postopki za uvrstitev projekta v državni načrt razvojnih programov, ki so se zavlekli zaradi menjave vlade in razglašene epidemije. Zaključeni so bili s sklepom vlade junija 2020, kar je pritegnilo pozornost medijske hiše iz Ljubljane. Majhna obmejna občina z vzhoda države je od razpisanih 3,2 milijona 'vzela' 1,2 milijona evrov? Nič kriva nič dolžna Rogaška Slatina je bila med najhitrejšimi, vlogo za sofinanciranje je pripravila tako, kot je veleval javni poziv.

Aktualno je tudi vprašanje, ali bi od naložbe v času gradnje nadhoda korist lahko imeli tudi lokalni dobavitelji materiala in storitev? Je možno in je zaželeno, multiplikacija učinkov je pomemben sestavni del razvoja vsakega okolja, ki se uspe prebiti do dodatnih sredstev. Torej do sredstev, ki lokalni skupnosti sama po sebi niti slučajno ne pripadajo.

Objekt

Nadhod meri 137 metrov, celotna dolžina povezave vključno z dostopnimi rampami znaša 182 metrov. Širina 3,5 metra zadošča za varen sočasen promet kolesarjev in pešcev. Začetek nadhoda je lociran med Pegazovim domom in Restavracijo Sonce, iztek je ob vznožju Tržaškega hriba. Dva vmesna dostopa sta zagotovljena z dvigali, in sicer prvi na lokaciji priključevanja na obstoječe kolesarsko omrežje ob glavni cesti ter drugo na lokaciji načrtovanega parkirišča za turistične avtobuse. Ocenjena vrednost projekta znaša 1.477.300 evrov, gradnja bo izvedena leta 2021.

Spodbujanje trajnostne mobilnosti

Sočasno z nadhodom bo na območju izteka pod Tržaškim hribom zgrajeno parkirišče po sistemu P+R, kar pomeni 'parkiraj in presedi'. Na lokaciji bo omogočeno parkiranje osebnega vozila in nadaljevanje poti po mestu z izposojenim javnim kolesom. Kolo bo možno vrniti še na štirih novih lokacijah izposojevalnic koles znotraj mesta, dodatne so načrtovane ob Hotelu Slatina, Grand hotelu Rogaška, Medical centru in v Športnem centru Rogaška Slatina. Občina ocenjuje, da na področju uporabe trajnostnih oblik mobilnosti v Rogaški Slatini obstaja še velika rezerva, zato razen dodatne infrastrukture pripravlja predlog neposrednih spodbud za občane. Do teh bi bili deležni tisti občani, ki bodo za namen dnevnih migracij svoje avtomobile največkrat zamenjali z javnim kolesom. Gre za izrazito pozitivno naravnan pristop v primerjavi s pristopom večjih mest, ki cilje trajnostnih urbanih strategij trenutno dosegajo z zapiranjem cest za motoriziran promet in z omejitvami parkiranja v središčih.

Cilji

Nadhod Sonce Rogaška Slatina torej prinaša novosti na področju trajnostne mobilnosti in odgovor na uvodoma predstavljene izzive. A razumeti ga je dovoljeno tudi v smislu odpiranja prostora, podobno kot ob izgradnji promenade. Zdraviliški park je s promenado dobil podaljšek do Restavracije Sonce, z nadhodom bo pot podaljšana do Tržaškega hriba. Nekoč izjemno priljubljeno območje bo iz smeri zdravilišča znova pridobilo neoviran peš dostop. Tega ni imelo vse od izgradnje železniške proge davnega leta 1903. (RN)

Celo v lokalnem okolju so bili izraženi dvomi v sposobnost, da lahko občina uspešno odgovori na vse izzive iz razpisne dokumentacije. A je uspelo, 10. decembra 2019 je bila prejeta dokončna odločba o dodelitvi pravice do nepovratne spodbude v višini 1.192.205 evrov. Gre za namenska sredstva, ki jih občina ne more trošiti za nobeno drugo potrebo, nameni jih lahko izključno za izgradnjo nadhoda.

Nadhod meri 137 metrov, celotna dolžina povezave vključno z dostopnimi rampami znaša 182 metrov. Širina 3,5 metra zadošča za varen sočasen promet kolesarjev in pešcev. Začetek nadhoda je lociran med Pegazovim domom in Restavracijo Sonce, iztek je ob vznožju Tržaškega hriba.

Infografika

137 metrov bo dolžina samega nadhoda

1.477.300 EUR je ocenjena vrednost projekta

1.192.205 EUR je občina pridobila iz Eko sklada