Rojen je bil 25. julija 1926 v Celju, mladost je preživel v Tržišču pri Rogaški Slatini, zadnja leta pred drugo svetovno vojno pa kot dijak v Mariboru. Jeseni 1943 je moral v nemško delovno taborišče, leto pozneje je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Pristal je v južni Franciji, kjer je prebegnil k francoskim partizanom in nato v angleško vojsko. Po vojni je dokončal gimnazijo v Italiji in se leta 1950 odselil v ZDA. Študiral je filozofijo, sociologijo in antropologijo na več univerzah in leta 1962 doktoriral na državni univerzi v Columbusu v državi Ohio. Družino si je ustvaril s slovenko Mileno, roj. Osenar. Umrl je 13. decembra letos.

V ZDA je profesor Gobec naredil kariero univerzitetnega profesorja in raziskovalca kot zaslužni profesor univerze Kent. Bil je tudi med ustanovitelji in ravnatelj Slovensko-ameriškega raziskovalnega centra in znotraj njega desetletja požrtvovalno raziskoval, zbiral in arhiviral podatke o slovenskih priseljencih onstran Atlantika in njihovih potomcih, ki so v ZDA z ustvarjalnim delovanjem na različnih področjih pustil močan pečat. Svoja spoznanja je zbral v knjigi Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji. Velik del zbrane arhivske dokumentacije pa je podaril Arhivu Republike Slovenije. Je avtor številnih člankov in publikacij o slovenski narodni skupnosti v ZDA. Med najbolj znane sodi publikacija Ponosen, da sem Slovenec.

Konec letošnjega avgusta mu je generalna konzulka Republike Slovenije v ZDA Alenka Jerak v imenu predsednika Boruta Pahorja na slovesnosti na Slovenski pristavi v Clevelandu izročila visoko državno odlikovanje, red za zasluge, ki ga je prejel »za življenjsko delo in prispevek k prepoznavnosti Slovenije ter obogatitev spoznanj o dosežkih Slovencev v svetu.« Že leta 2006 so mu ob 80. rojstnem dnevu izročili priznanje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu,  Slovenska škofovska konferenca pa mu je leta 2007 podelila odličje sv. Cirila in Metoda.

Edi Gobec je bil med drugim član Slovenske teološke akademije v Rimu in Akademije znanosti v New Yorku. Od leta 1970 pa je bil vpisan tudi na narodni seznam znamenitih Američanov.

Vse življenje je ohranil močno povezanost z domovino. Poleg pisanja, urejanja in izdajanja knjig, v katerih je pogosto obravnaval tematike, povezane s Slovenijo, se je večkrat oglašal v slovenskih medijih in ohranjal stike z več dobrimi prijatelji v Sloveniji, tudi z letos preminulim Slatinčanom Jožetom Plemenitašem.