Novi Gradbeni zakon, ki je začel veljati konec preteklega leta, uporabljati pa ga bomo začeli 1. junija 2022, prinaša novosti predvsem na področju pridobivanja uporabnih dovoljenj in legalizacij predhodno izvedenih gradenj. Z zakonsko predpisanim začetkom uporabe z dnem 1.6.2022 je zagotovljeno, da bosta skupaj z novim Zakonom u urejanju prostora pričela veljati in se uporabljati istočasno.

Zakon prinaša določene poenostavitve v postopku redne pridobitve gradbenega dovoljenja, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. Na primer možnost začetka gradnje na lastno odgovornost po dokončnosti (ne pravnomočnosti) gradbenega dovoljenja ter rekonstrukcije, ki presegajo vzdrževalna dela (kot npr. vgradnja dvigala) brez dokončnega gradbenega dovoljenja, zgolj na podlagi pisnega mnenja pooblaščenega strokovnjaka.

Podjetniki imajo  možnost postavitve začasnega (za največ 3 leta) skladiščnega objekta ob obstoječih proizvodnih objektih, prav tako brez gradbenega dovoljenja, in sicer zgolj na podlagi prijave začetka gradnje (pod pogojem, da bo objekt v montažni izvedbi, medtem pa bo družba za tovrsten objekt pridobila ustrezno gradbeno dovoljenje). V zvezi z začasnimi skladiščnimi objekti je pomembno poudariti še eno prednost, ki jo prinaša novela zakona. Za vse začasne skladiščne objekte, ki bodo postavljeni do  1. 6. 2022 in zanje ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, od tega dne začne teči 3 letni rok za pridobitev.

Med novostmi je tudi zakonska določba, da je treba pridobiti gradbeno dovoljenje tudi za odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, ki se dotika objekta na sosednji nepremičnini ali je od njega oddaljen manj kot meter.  

Bistvena novost za investitorje enostavnih stavb (npr. nadstrešnic, drvarnic, lop, garaž, ipd., s površino največ 20 m² in višino ter nosilnim razponom največ 4 m) in za postavitev začasnih skladiščnih objektov je obveznost, da bodo morali prijaviti začetek gradnje krajevno pristojni občini in ne več upravni enoti.

Namesto dokazila o zanesljivosti objekta bo treba po novem za pridobitev uporabnega dovoljenja za stavbo poleg projektne dokumentacije izvedenih del predložiti le še izjavo nadzornika in vodje nadzora, da so dela končana v skladu z gradbenim dovoljenjem in da objekt izpolnjuje bistvene zahteve. Izjava nadzornika bo lahko predložena tudi v primeru, ko stavba (sploh) še ne bo imela izvedenega toplotnega ovoja (fasade). V takih primerih bo moral investitor opraviti zahtevana dela vsaj v treh letih po pridobljenem uporabnem dovoljenju. Ker pridobitev uporabnega dovoljenja predstavlja pogoj za pridobitev hišne številke, ta pa je po veljavni zakonodaji pogoj za prijavo stalnega prebivališča, je možnost takojšnje vselitve v novozgrajeni objekt vsekakor ena izmed uporabnikom prijaznih zakonskih rešitev.  

Novi Gradbeni zakon uvaja pravno domnevo izdanega uporabnega dovoljenja za vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja pred 1. 6. 2018, kar mora z izjavo potrditi pooblaščeni strokovnjak. Stavba mora biti vpisana v kataster nepremičnin. Na zahtevo lastnika objekta bo upravna enota izdala odločbo, da ima stavba uporabno dovoljenje po samem zakonu. Podobno velja za obstoječe objekte daljšega obstoja, ki so zgrajeni pred 1. 1. 2005 skladno z gradbenim dovoljenjem.  

Po novem bo mogoče legalizirati tudi del nelegalnega objekta, ki se ga lahko jasno loči od njegovega legalnega dela. Izdaja odločbe o legalizaciji bo po novem mogoča le za del objekta. Objekt oz. del objekta mora biti zgrajen do 17. 11. 2017, vsaj do faze grobih gradbenih del. Zahtevo bo treba vložiti na upravni enoti do 1. 6. 2027, torej v roku 5 let od začetka uporabe novega zakona. Med pogoji so še dokončanost objekta do izdaje dovoljenja, zagotovljenost minimalne komunalne oskrbe objekta, mnenja pristojnih mnenjodajalcev, plačan komunalni prispevek, nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo ter vpis stavbe v kataster nepremičnin. Za objekte ali dele objekta po obeh opisanih vrstah izrednih legalizacij (tako za tiste, ki imajo odločbo o legalizaciji kot za objekte daljšega obstoja) se šteje, da niso nelegalni ali neskladni in da imajo uporabno dovoljenje po zakonu. Še bolj kot zgoraj opisana vrsta legalizacije bo za lastnike ugodna in enostavna legalizacija objektov daljšega obstoja. Z novim zakonom je časovnica izgradnje tovrstnih objektov prestavljena iz leta 1998 na 2005, kar pomeni, da boste lahko objekte legalizirali tudi vsi tisti, ki po sedanji ureditvi tega pogoja niste izpolnjevali. Pred izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja bo potrebno plačati še komunalni prispevek in nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo ter predložiti posnetek obstoječega stanja in elaborat za vpis v kataster nepremičnin, če objekt še nima katastrskega vpisa.

Novi zakon določa tudi, da se bodo lahko, na izrecno željo vlagateljev/investitorjev,  postopki, ki bodo na upravnih enotah v teku pred 1. 6. 2022, končali po določbah novega zakona.

Kontakti javnih uslužbenk v Oddelku za okolje in prostor:

Bernarda PERIĆ, podsekretarka

vodja oddelka za okolje in prostor

T: (03) 81-81-727
E: bernarda.peric@rogaska-slatina.si

Sanja GRM, višja svetovalka II

v oddelku za okolje in prostor

T: (03) 81-81-726
E: sanja.grm@rogaska-slatina.si