Prebivalci na podeželju se večkrat soočajo s problemom smradu, neprijetnem vonju, ki se pojavlja ob polivanju gnojevke po kmetijskih površinah. Plini, ki se pri tem sproščajo niso v takih koncentracijah, da bi bili škodljivi za zdravje, so pa vseeno zelo neprijetni in za prebivalce v okolici velikih kmetij in kmetijskih zemljišč, ki se polivajo z gnojevko zelo moteči. Problem smradu pa ni moteč le za prebivalce, še posebej ima negativen vpliv za obiskovalce naše turistične destinacije.

Občina Rogaška Slatina letos prvič subvencionira nakup in spodbuja uporabo preparatov za razgrajevanje gnojevke. S to informacijo o koristih uporabe preparatov in o finančni spodbudi občine v ta namen, ki je zelo enostavna, želimo spodbuditi širšo uporabo pri govedorejcih in prašičerejcih.

Za zmanjševanje smradu se uporabljajo različni pripravki za prašičerejske oz. govedorejske kmetije (pripravki Plocher, Glenor, Active…), ki jih uporabljamo zato, da izboljšamo uporabnost gnojevke kot gnojilo. Pripravki zmanjšujejo tudi sproščanje plinov pri polivanju gnojevke, torej zmanjšujejo smrad. Proizvajalci teh pripravkov navajajo, da imajo gnojevke, ki so jim pripravki dodani, tudi druge pozitivne gnojilne lastnosti na rastline. Dokazano je, da preparati spreminjajo zorenje gnojevke iz anaerobne (gnijoče) v aerobno (trohnečo) obliko. Zato se zboljša tudi higiena v samem hlevu, zmanjša se populacija muh in patogenih mikroorganizmov. Gnojevka postane bolj tekoča in homogena, potreba po mešanju gnojevke se zmanjša ali pa mešanje sploh ni potrebno. Zniža se Ph vrednost gnojevke, amoniak se veže v amonijev karbonat in v beljakovine.

Preizkusi uporabe preparatov na različnih kmetijah (projekt KGZS NM, junij 2010) so pokazali zelo pozitivne učinke, tako na zmanjševanje smradu pri polivanju gnojevke, kot na smrad v hlevu ter tudi na vizualno spremembo gnojevk. Vse gnojevke so bile v spomladanskem času gostejše od gnojevk jeseni, pri vseh tretiranih gnojevkah (dodan pripravek za gnojevko) je bil opazen manjši smrad, manj neprijeten in je hitreje izginil. Nasprotno pa je je bil neprijeten vonj pri netretiranih gnojevkah spomladi še močnejši, bolj agresiven, ostrejši in je mnogo dlje trajal.

Zaradi navedenih pozitivnih učinkov na razgrajevanje gnojevke in gnojnice se izboljša tudi klima, ker se sprošča manj amoniaka, žveplovodika in ostalih smrdečih plinov. Pri polivanju take gnojevke po zelenih rastlinah zato ne prihaja do ožigov. Hranila v gnojevki se manj izpirajo v tla, ker so vezana in je manjša nevarnost za onesnaženje voda. Aerobno preperela gnojevka pospešuje tvorbo humusa v tleh in izboljšuje rodovitnost tal. Določeni preparati so dovoljeni tudi v ekološkem kmetovanju.

Vedno se pri odločitvah ali uporabljati nek pripravek sprašujemo tudi o stroških takih dodatkov, zato je potrebno osvetliti tudi stroškovno stran uporabe teh pripravkov. Preparati kot dodatek gnojevki predstavljajo minimalen strošek za rejca, saj se strošek uporabe preparatov za 1 GVŽ (glavo velike živine, npr. krava molznica) giblje okoli 8€ na leto. Preparati kot dodatek krmi (Glenor) so nekoliko dražji, vendar jih ne moremo neposredno primerjati, saj vsebujejo tudi mikroelemente, kot sta selen in cink ter kalcijev karbonat, magnezijev karbonat, bentonit - Montmorillonit in ostalo.

Dejstvo je, da preparati za gnojevko in gnojnico, ki so na trgu in katere govedorejci in prašičerejci redno uporabljajo, občutno zmanjšujejo smrad pri polivanju goveje in prašičje gnojevke. Smrad je  zmanjšan glede na ocene za 49 do 68 odstotkov. Vonj, ki nastaja je manj agresiven, manj intenziven in hitreje izgine. Gnojevke so bolj tekoče in z njimi imajo kmetje manj težav. Ob tem je potrebno upoštevati še subvencijo občine, ki jo ponujamo z javnim razpisom.

Uporabo preparatov za razgrajevanje gnojevke zato  priporočamo vsem kmetijam, ki imajo sistem gnojevke. Poleg pozitivnih gospodarsko - ekonomskih vidikov, ki jih prinaša uporaba gnojevke, sta izrednega pomena tudi okoljski in sobivanjski vidik, ki sta v našem okolju izjemnega pomena in prinašata številne pozitivne učinke trajnostnega razvoja.