Pomen participacije mladih:
Participacija mladih je pomembna, saj izboljšuje uspešnost doseganja avtonomije mladih ter zvišuje kakovost upravljanja z družbo in življenja v njej. Participacija v institucijah in procesih, ki posredno ali neposredno zadevajo življenje mladih, služi vzpostavitvi okolja, v katerem lahko mladi prevzemajo odgovornost tako za lastno prihodnost kot za prihodnost družbe.
Participacija mladih krepi demokratičnost družbe, saj se mladi učijo demokracije oz. delovanja aktualnih političnih sistemov in pridobivajo veščine, potrebne za delovanje demokracije.
Participacija je legitimna pot razvijanja znanja o socialnih zadevah in pridobivanja kompetenc ter pridobivanja zanesljivih informacij za dejanja, ki lahko izboljšajo skupnost. Participacija spodbuja socialni razvoj mladih, krepi sposobnost hitrega odzivanja na družbene procese in krepi organizacijske sposobnosti.
Mladi imajo pravico do participacije. Ustvarjanje pogojev za participacijo mladih je ključnega pomena za napredek družbe, saj mladi prinašajo edinstven pogled na odločitve.
Strukturiran dialog
Strukturiran dialog se je razvil kot metoda dela pri posvetovanju z mladimi s ciljem, da se spodbudi njihova aktivna participacija v družbi.
Strukturiran dialog na področju je inštrument, s katerim se mladi, mladinske organizacije in mladinski sveti ter raziskovalci s področja mladine aktivno vključujejo v politični dialog z odgovornimi za mladinsko politiko. S tem mladim omogoča, da se seznanijo s posameznimi izzivi, izrazijo svoje mnenje in s tem oblikujejo ukrepe kot podporo političnim odločitvam, s katerimi se mladi kasneje lažje poistovetijo in jih sprejmejo za legitimne. Strukturirani dialog lahko poteka na lokalni, regionalni, nacionalni ali evropski ravni.
Proces strukturiranega dialoga na evropski ravni poteka v okviru 18 mesečnih ciklov. Vsak 18 mesečni cikel je razdeljen na tri 6 mesečne sklope, ki jih (vsak sklop posebej) vodijo tri predsedujoče članice EU. Dialog je strukturiran okoli prednostnih nalog in časovnega razporeda ter predvideva dogodke, na katerih mladih razpravljajo o dogovorjenih temah. Osrednji dogodki so evropske mladinske konference, ki jih pripravijo države, ki trenutno predsedujejo Svetu EU. Proces usmerja Evropski usmerjevalni odbor, ki ga sestavljajo Evropska komisija, Evropski mladinski forum ter nacionalni mladinski sveti in ministrstva pristojna za mladino iz tria držav, ki trenutno predsedujejo Svetu EU.
V Sloveniji pripravljalni proces za izvajanje strukturiranega dialoga na EU ravni vodi Mladinski svet Slovenije, usmerja ga nacionalni usmerjevalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Mladinskega sveta Slovenije, Mreže Mama, nacionalne agencije programa Erasmus+: Mladi v akciji, Urada RS za mladino, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Mladinski svet Slovenije je krovna mladinska organizacija v Sloveniji, ki združuje šestnajst mladinskih nevladnih organizacij različnih interesnih, nazorskih ali političnih usmeritev. Mladinski svet Slovenije zastopa interese mladih pri državnih oblasteh in v mednarodnih združenjih ter sodeluje pri spodbujanju razvoja mladinske politike.
Portal Pobuda.si: Mladi za boljšo družbo
Mladinski svet Slovenije je vzpostavil tudi spletno platformo Pobuda.si, ki mladim omogoča, da se aktivno vključijo v procese odločanja. Na portalu lahko mladi objavite svoje predloge, pobude ali opišete probleme, ki jih je potrebno čim prej rešiti. Pri tem lahko naslavljate državo, občino ali EU. Izkoristite priložnost in oddajte vaše mnenje. Podajanje predlogov oz. pobud, sodelovanje v razpravah (komentarji predlogov) in glasovanje o predlogih oz. pobudah je omogočeno izključno registriranim uporabnikom portala.
Več informacij o strukturiranem dialogu:
Urad Republike Slovenije za mladino
Poglej si tudi spletišče za mlade na uradni spletni strani občine.
