Zakon o zaščiti prijaviteljev (Uradni list RS, št. 16/23; v nadaljevanju: ZZPri; https://www.uradni-list.si/_pdf/2023/Ur/u2023016.pdf), ki je začel veljati 22. 2. 2023, celovito in sistematično ureja področje prijave in obravnave kršitev, zaznanih v delovnem okolju, in zaščito prijaviteljev v primeru povračilnih ukrepov delodajalca. Z omenjenim zakonom se v slovenski pravni red prenaša Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. 10. 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije.

Zakon uvaja sistem vzpostavitve notranjih in zunanjih poti za prijavo kršitev vseh predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji, za katere so posamezniki izvedeli v okviru svojega delovnega okolja, ter zaščitne in podporne ukrepe za preprečitev ali odpravo povračilnih ukrepov, ki so jih prijavitelji deležni zaradi podane prijave.

Kdo je prijavitelj, ki je zaščiten v skladu z ZZPri?

• Prijavitelj ali prijaviteljica je fizična oseba, ki prijavi ali javno razkrije informacije o kršitvi, pridobljene v svojem delovnem okolju.
• Delovno okolje je sedanje ali preteklo delovno in podobno razmerje v zasebnem ali javnem sektorju, v okviru katerega posameznik pridobi informacije o kršitvi in v okviru katerega bi lahko tak posameznik utrpel povračilne ukrepe, če bi tako kršitev prijavil.
• Delovno in podobno razmerje je delovno razmerje, lahko pa tudi razmerje zunaj delovnega razmerja, če gre za prostovoljstvo, pripravništvo, vajeništvo, pogodbeno delo, študentsko delo, sodelovanje v razpisnih postopkih v vlogi kandidata, opravljanje funkcije, izvrševanje upravičenj, nalog in pooblastil delničarja, člana nadzornega ali upravnega organa subjekta, kot tudi vsako drugo sodelovanje v dejavnosti pravne ali fizične osebe, ki jo izvajajo samozaposlene osebe na podlagi pogodbe, ali delo pod nadzorom in vodstvom zunanjih izvajalcev, podizvajalcev ali dobaviteljev, ne glede na plačilo in ne glede na to, ali se je razmerje že končalo, ali se šele vzpostavlja s postopkom zaposlovanja oziroma s pogajanji pred podpisom pogodbe.

Prijavitelj je do zaščite po ZZPri upravičen, če je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da so bile prijavljene informacije o kršitvah ob prijavi resnične, in je podal notranjo prijavo, zunanjo prijavo ali javno razkril informacije o kršitvah v skladu z določbami ZZPri.

Prijavitelj informacijo o kršitvi poda neposredno z uporabo zunanje poti za prijavo, če:

• notranja pot za prijavo ni vzpostavljena,
• notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati,
• prijavitelj meni, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje povračilnih ukrepov.

ZZPri je določil 24 organov za zunanjo prijavo, ki so pristojni za obravnavo prijavljene kršitve glede na njihove pristojnosti in naloge, in sicer na način in po postopku, ki sta opredeljena v področnih predpisih.

Organi za zunanjo prijavo so taksitivno našteti v 14. člen ZZPri:

1. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve,
2. Agencija za trg vrednostnih papirjev,
3. Agencija za varstvo konkurence,
4. Agencija za varnost prometa,
5. Agencija za zavarovalni nadzor,
6. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem,
7. Banka Slovenije,
8. Državna revizijska komisija,
9. Finančna uprava,
10. Tržni inšpektorat,
11. Urad za preprečevanje pranja denarja,
12. Informacijski pooblaščenec,
13. Inšpekcija za informacijsko varnost,
14. Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost,
15. Inšpekcija za varstvo pred sevanji,
16. Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
17. Inšpektorat za delo,
18. Inšpektorat za javni sektor,
19. Inšpektorat za okolje in prostor,
20. Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke,
21. Organi nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo porabo sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji,
22. Zdravstveni inšpektorat,
23. Slovenski državni holding in
24. Komisija za preprečevanje korupcije.

Postopek prijave kršitve in obravnave zunanje prijave:

Prijava po ZZPri se lahko poda le za kršitve predpisov, za katere so posamezniki izvedeli v svojem delovnem okolju. Prijavitelj poda zunanjo prijavo organu za zunanjo prijavo, ki je pristojen za obravnavo prijavljene kršitve glede na njegove pristojnosti in naloge. Če na področju, na katerega se nanaša prijavljena kršitev, ni organa za zunanjo prijavo, prijavitelj poda prijavo Komisiji za preprečevanje korupcije. Če želi prijavitelj naznaniti kršitev, ki je nastala znotraj subjekta, ki je v skladu z ZZPri zavezanec za vzpostavitev notranje prijavne poti, lahko to stori tudi s podajo notranje prijave zaupniku v tem subjektu.

Dodatne informacije o nevladnih organizacijah, ki delujejo na področju zaščite prijaviteljev:

• Transparency International Slovenija (https://www.transparency.si/)
• Center za zaščito žvižgačev (https://center-zvizgaci.si/)